Terapevtsko pisanje - svoboda brez slovničnih pravil
Ko sem prvič prijela pisalo, z namenom terapevtskega pisanja, nisem vedela, kako naj pišem. Izhajala sem iz svojega poklica in menila, da moram uporabljati knjižni jezik – pravilno tvoriti stavke, paziti na slovnico in pravopis. Ampak hitro sem ugotovila, da me ta perfekcionizem omejuje. Strogo upoštevanje pravopisnih pravil mi na noben način ni omogočilo, da bi se res odkrito in sproščeno izrazila. Kaj šele, da bi s takim pisanjem kaj odkrila ali se sprostila. Zdaj razumem, zakaj. Pravi premiki so se začeli dogajati šele takrat, ko sem začela pisati v svojem lastnem glasu. Brez pravil, brez filtrov, samo jaz v svojem narečju in točno tako, kot tudi razmišljam.
Zakaj pravopisno pravilno pisanje v večini primerov ni najboljša izbira?
Terapevtsko pisanje ni tekmovanje v veščini izražanja
Terapevtsko pisanje ni ustvarjalno pisanje, kjer gradimo zgodbe za bralce, prav tako ne gre za spise, ki bi jih kdo ocenjeval. Pišemo izključno zase. Bistvo je v tem, da na papir prenesemo svoje misli, čustva in tisto, kar nosimo v sebi. Je iskren proces, kjer ni pravil glede oblike ali jezika.
V mislih običajno slišimo svoj vsakdanji jezik – besede, ki jih uporabljamo, ko se pogovarjamo sami s sabo ali z drugimi. To je lahko sproščen, pogovorni jezik, poln pogovornih izrazov in tudi napak. In to je popolnoma v redu, ker terapevtsko pisanje ni tu zato, da izboljša naš jezikovni slog, temveč zato, da izboljša naše notranje razumevanje.
Pisanje v tvojem jeziku
Pomisli, ko razmišljaš o nečem, ali to počneš v knjižnem jeziku? Ali si predstavljaš, kako bi tvoje misli zvenele na radiu ali v knjigi? Seveda ne. Večina naših misli poteka v sproščenem, neformalnem jeziku – v jeziku, ki je samo naš. Ta vsakdanji notranji jezik je najboljši most med tvojimi mislimi in terapevtskim procesom pisanja.
Ne ocenjuj sebe, samo piši
Ko začneš pisati, se poskusi osvoboditi ideje, da nekdo ocenjuje tvoje delo. To ni pisanje za nagrado. To ni pisanje za objavo. To je pisanje zase. Naj bo tvoj zapis točno tak, kakršen je tok misli: z napakami, brez ločil, v narečju, s pogovornimi izrazi ali celo nedokončanimi stavki.
Morda te bo zamikalo, da bi besedilo popravljala ali olepševala, a spomni se – edini cilj terapevtskega pisanja je, da osvobodi tvoje misli in jih prenese na papir.
Ko je knjižni jezik prava izbira
Seveda, če ti uporaba knjižnega jezika prinaša zadovoljstvo ali ti pomaga izraziti svoja čustva na bolj jasen način, se tega ne izogibaj. Ključno je, da se med pisanjem počutiš udobno in sproščeno. Za nekatere je prav knjižni jezik njihov „varni prostor“, kjer najdejo svoj izraz.
Pisanje za sproščanje in zdravljenje
Terapevtsko pisanje ni trening izražanja ali tekmovanje v lepoti jezika. Njegov namen je, da te osvobodi, da ti pomaga predelati misli, da te poveže s sabo. Je prostor brez sodb, brez meril in brez pravil. Tvoj prostor. Naj bo pogovorno, neurejeno, kaotično – dokler ti pomaga sprostiti, kar nosiš v sebi, je to točno tisto, kar potrebuješ.
Zato ne premišljuj preveč, kako pišeš. Samo piši. V tvojem lastnem glasu je moč, ki te lahko popelje do jasnosti, miru in notranjega ravnovesja. Naj bo to tvoje varno zatočišče.
Poišči pravi način pisanja zase in pridi na www.petrafabjan.com .
Na spletni strani te čakajo:
- Terapevtski dnevnik – zasnovan za globoko osebno refleksijo in sprostitev.
- E-knjiga – praktični nasveti za obvladovanje stresa skozi pisanje.
- Akademija poguma – program za krepitev samozavesti in ustvarjanje življenja, ki si ga zaslužiš.
Pustite komentar